»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»Tudi sama sem bila vključena v pripravo razstave. Najprej je bilo treba oddati vse predmete, sodelovala sem tudi pri popisu. Občutek sem imela, da sem stalno nekako vpeta, čeprav roko na srce osrednje delo so opravili profesionalci. Ko pogledujem tole razstavo, lahko rečem, da sem pretresena in ganjena. Bom pa v miru enkrat prišla sama in si jo v miru ogledala. Razstava je resnično bogata, kakovostna.«

»Leži nekje med slikovito obalo večno modrega Jadranskega morja in Pomorjanskim.«

»Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja, polna krvi, vsa jezera, in vode ni.«

»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«

»Poetična otroška pesnitev Saše Pavček pripoveduje o kapitanu, ki se je upokojil in ima končno čas za plovbo po morju. Za posadko si izbere zvesto psičko Rumi in razvajeno mačko Abo.«